Kako Zahod financira rusko invazijo v Ukrajini

Kljub obsežnim sankcijam, ki naj bi zmanjšale prihodke Moskve, Rusija še naprej z izvozom fosilnih goriv v zahodne države ustvarja večmilijardne zaslužke, s katerimi financira vojno proti Ukrajini, poroča BBC. Od začetka invazije februarja 2022 je Moskva z izvozom ogljikovodikov zaslužila več kot trikrat več, kot je Ukrajina prejela pomoči od zaveznikov.

Analiza BBC razkriva, da so Ukrajini naklonjene države iz Evrope in Severne Amerike za ruske energente plačale več, kot so skupaj prispevale v pomoč Kijevu. Ruski prihodki od nafte in plina so osrednji vir financiranja vojaškega aparata – ti energenti predstavljajo skoraj tretjino vseh ruskih državnih prihodkov in več kot 60 odstotkov njenega izvoza.

Čeprav so ZDA in Združeno kraljestvo po invaziji prepovedali uvoz ruskih energentov, EU tega ni storila v celoti. Medtem ko je prepovedala uvoz ruske surove nafte po morju, tega ni storila za plin, poroča BBC.

Kljub tem omejitvam je Rusija do 29. maja 2025 z izvozom fosilnih goriv ustvarila več kot 883 milijard evrov dobička, kažejo podatki Centra za raziskave energetike in čistega zraka (CREA). Od tega je kar 228 milijard evrov prišlo iz držav, ki so formalno uvedle sankcije. Največji delež – kar 209 milijard evrov – so prispevale prav članice EU, ugotavlja BBC.

Članice Unije so namreč uvažale plin po plinovodih neposredno iz Rusije, dokler Ukrajina januarja letos ni prekinila prevoza. Kljub temu ruska surova nafta še vedno teče po cevovodih do Madžarske in Slovaške. Poleg tega ruski plin v Evropo še naprej priteka prek Turčije, in to celo v povečanih količinah. Po podatkih CREA se je obseg tega uvoza v januarju in februarju 2025 povečal za 26,77 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Prek Turčije ruski plin prejemata tudi Madžarska in Slovaška, poroča BBC.

Kljub prizadevanjem Zahoda so se ruski prihodki od fosilnih goriv leta 2024 v primerjavi z letom prej zmanjšali zgolj za 5 odstotkov, kažejo podatki Centra za raziskave energetike in čistega zraka. Nasprotno pa so se prihodki iz izvoza surove nafte povečali za 6 odstotkov, prihodki od plina prek plinovodov pa celo za 9 odstotkov v primerjavi z letom prej.

Po ruskih ocenah se je izvoz plina v Evropo v letu 2024 povečal za do 20 odstotkov, medtem ko je izvoz utekočinjenega zemeljskega plina dosegel rekordne ravni. Kot navaja CREA, Rusija, polovico vsega utekočinjenega zemeljskega plina, uvaža v EU.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas je priznala, da Unija ni uvedla "najstrožjih sankcij" proti ruski nafti in plinu, ker se nekatere članice bojijo stopnjevanja konflikta, pa tudi zato, ker je nakup ruske energije kratkoročno cenejši.

Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije namreč ni bil vključen v najnovejši 17. sveženj sankcij, ki ga je odobrila EU. Unija je sicer sprejela načrt za popolno prekinitev uvoza ruskega plina do konca leta 2027.

Podatki analize kažejo, da prihodki, ki jih Rusija ustvari z izvozom fosilnih goriv, dosledno presegajo višino pomoči, ki jo Ukrajina prejema od zaveznikov. Ta odvisnost od ruskih energentov je resna ovira v zahodnih prizadevanjih za omejitev ruskega financiranja vojne.

"Mnoge vlade si ne želijo omejiti ruskega črpanja in prodaje nafte"

Mai Rosner, višja predstavnica organizacije Global Witness, je za BBC opozorila, da se mnogi zahodni voditelji bojijo, da bo zmanjšanje uvoza ruskega goriva povzročilo višje cene energije. "Mnoge vlade si dejansko ne želijo omejiti ruskega črpanja in prodaje nafte. Preveč jih je strah, kaj bi to pomenilo za svetovne energetske trge. Obstaja neka meja, pod katero vlade ne želijo iti, da ne bi porušile ravnotežja trga," je povedala za BBC.

Poleg neposredne prodaje del ruske nafte na koncu vseeno doseže zahodne trge, saj je predelana v tretjih državah v goriva, ki se nato izvažajo v države, ki so uradno uvedle sankcije, poroča BBC. Organizacija CREA je identificirala tri rafinerije v Turčiji in tri v Indiji, ki predelujejo rusko nafto v gorivo, ta pa nato konča v državah podpornicah sankcij. Skupno naj bi te rafinerije uporabile 6,1 milijarde evrov vredno količino ruske surove nafte.

Indijsko pristojno ministrstvo je poročilo organizacije označilo za "zavajajoč poskus omadeževanja podobe Indije".

"Te države vedo, da so države, ki so uvedle sankcije, pripravljene to sprejeti. Gre za luknjo v sistemu. Popolnoma zakonito. Vsi vedo zanjo, a nihče ne ukrepa resno," je opozoril analitik Centra za raziskave energetike in čistega zraka Vaibhav Raghunandan.

"Zahodne vlade imajo sredstva, vendar primanjkuje politične volje"

Strokovnjaki in aktivisti trdijo, da zahodne vlade imajo sredstva, da ustavijo pritok prihodkov od nafte in plina v rusko zakladnico, vendar primanjkuje politične volje.

Nekdanji ruski namestnik ministra za energijo Vladimir Milov, zdaj odkriti nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je za BBC pojasnil, da bi bilo treba dosledneje izvajati sankcije proti trgovini z rusko nafto, zlasti omejitev cen nafte, ki jo je sprejela skupina držav G7, za katero Milov pravi, da "ne deluje". Milova hkrati skrbi, da lahko notranje kadrovske spremembe v ameriški administraciji pod predsednikom Donaldom Trumpom oslabele ključno delovanje agencij, kot sta Ministrstvo za finance ZDA in Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC).

Druga možnost pa je nenehen pritisk na rusko "senčno floto" tankerjev, ki se izogibajo sankcijam. "Gre za zapleteno operacijo. Vsakih nekaj tednov je treba znova uvesti sankcije proti ladjam, podjetjem, trgovcem, zavarovalnicam," pravi Milov. Po njegovem mnenju je to področje, kjer so bile zahodne vlade veliko učinkovitejše, zlasti z uvedbo novih sankcij odhajajoče administracije Joeja Bidna januarja 2025.

Po besedah Mai Rosner bi bila prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v EU in ukinitev "rafinerijske luknje" v zakonodajah Zahoda ključni korak pri razvezi Zahoda od ruskih energentov.

Analitik organizacije CREA Raghunandan poudarja, da bi bilo sorazmerno enostavno, če bi se EU odločila za popolno opustitev uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina. "50 odstotkov ruskega izvoza gre v EU, medtem ko je ruski plin predstavljal le 5 odstotkov celotne porabe utekočinjenega zemeljskega plina v EU v letu 2024. Če se EU odloči za popolno prekinitev, bo to Rusijo prizadelo neprimerno bolj, kot bo prizadelo evropske potrošnike," je povedal za BBC.

Trumpov načrt za konec vojne z znižanjem cen nafte

Strokovnjaki, ki jih je intervjuval BBC, so ob tem zavrnili trditev Donalda Trumpa, da bi lahko vojno v Ukrajini končali tako, da bi Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) znižala cene nafte.

Mai Rosner ob tem opozarja na moralni in praktični konflikt, ki ga predstavlja dejstvo, da Zahod sočasno kupuje ruske energente in podpira Ukrajino. te države prizadete prej kot Rusija. "Ni možnosti, da bi Savdska Arabija v to privolilas. To je bilo že preizkušeno in je povzročilo konflikt med Savdsko Arabijo in ZDA," je dejal.

Mai Rosner ob tem opozarja na moralni in praktični konflikt, ki ga predstavlja dejstvo, da Zahod istočasno kupuje ruske energente in podpira Ukrajino.

"Zdaj financiramo agresorja v vojni, ki jo sicer obsojamo, in hkrati financiramo odpor proti tej vojni," pravi Rosner. "Ta odvisnost od fosilnih goriv pomeni, da smo ujeti v milost in nemilost energetskih trgov, svetovnih proizvajalcev energije in sovražno nastrojenih diktatorjev."

POSEBNI VIDEO: Kaj se dogaja ob koncu šolskega leta in ocenjevanja?